Daušinn og žaš sem fylgir

Žegar Daušinn hitti heimspekinginn, sagši heimspekingurinn frekar ęstur: "į žessari stundu, skiluršu, er ég bęši daušur og ekki daušur".

Daušinn andvarpaši. Ęi nei, einn af žessum, hugsaši hann. Žetta veršur um skammtafręši aftur. Hann žoldi ekki aš eiga viš heimspekinga. Žeir reyndu alltaf aš koma sér hjį žessu.

"Sjįšu til," sagši heimspekingurinn, į mešan Daušinn horfši hreyfingarlaus į sand lķfsins renna ķ gegnum stundaglasiš, "allt er gert śr pķnulitlum ögnum, sem hafa žann einkennilega eiginleika aš vera į mörgum stöšum į sama tķma. En hlutir śr mörgum pķnulitlum ögnum viršast alltaf vera į einum staš į einum tķma, sem viršist ekki rétt mišaš viš skammtafręšina. Mį ég halda įfram?"

JĮ EN EKKI ÓENDANLEGA, sagši Daušinn. ALLT ER HVERFULLT. Hann tók ekki augun af sandinum sem rann įfram nišur.

"jęja žį, ef viš erum sammįla um aš žaš séu óendanlega margir alheimar, žį er vandamįliš leyst! Ef žaš er óendanlegur fjöldi alheima, žį getur žetta rśm veriš ķ milljónum žeirra, öllum į sama tķma!"

HREYFIST ŽAŠ?

"Hvaš?"

Daušinn nikkaši ķ įtt aš rśminu. FINNUR ŽŚ ŽAŠ HREYFAST? Spurši hann.

"Nei, žvķ žaš eru milljón śtgįfur af mér lķka, og... hérna er góši parturinn...ķ sumum žeirra er ég ekki aš deyja! Allt er mögulegt!"

Daušinn klappaši į handfangiš į ljįnum sķnum į mešan hann velti žessu fyrir sér.

OG MĮLIŠ ER...?

"Sko, ég er ekki beint daušvona, ekki satt? Žś ert ekki lengur eins mikil stašreynd.

Žaš kom andvarp frį Daušanum. Geimurinn, hugsaši hann. Žar var vandamįliš. Žetta var aldrei svona į veröldum žar sem himinninn var alltaf skżjašur. En um leiš og mannkyniš sį allan žennan geim, žöndust heilar žeirra śt til aš reyna aš fylla upp ķ hann.

"Ekkert svar, hey?" sagši hinn daušvona heimspekingur. "Finnst žér žś vera dįlķtiš gamaldags?"

ŽETTA ER HREINLEGA VANDAMĮL, sagši Daušinn. Einu sinni bįšu žeir, hugsaši hann. En samt, hann hafši aldrei veriš viss um aš bęnir dygšu heldur. Hann hugsaši mįliš um stund. OG ÉG SKAL SVARA ŽÉR SVONA, bętti hann viš. ELSKAR ŽŚ KONUNA ŽĶNA?

"Hvaš?"

KONAN SEM HEFUR VERIŠ AŠ HUGSA UM ŽIG. ELSKAR ŽŚ HANA?

"Jį. Aušvitaš."

GETUR ŽŚ HUGSAŠ UM EINHVERJAR KRINGUMSTĘŠUR ŽAR SEM ŽŚ, ĮN ŽESS AŠ ŽĶN PERSÓNULEGA SAGA BREYTTIST AŠ NEINU LEYTI, MYNDIR Į ŽESSU AUGNABLIKI TAKA UPP HNĶF OG STINGA HANA? Sagši Daušinn. TIL DĘMIS?

"Alls ekki!"

EN KENNINGIN ŽĶN SEGIR AŠ ŽŚ GETIR ŽAŠ. ŽAŠ ER AUŠVELDLEGA HĘGT INNAN LĶKAMLEGRA LAGA ALHEIMSINS OG HLŻTUR ŽESS VEGNA AŠ GERAST OG GERAST OFT. HVERT AUGNABLIK ER BILLJÓN, BILLJÓN AUGNABLIK OG Į ŽESSUM AUGNABLIKUM ER ALLT SEM ER MÖGULEGT ÓHJĮKVĘMILEGT. ALLUR TĶMI, FYRR EŠA SĶŠAR, VERŠUR AŠ AUGNABLIKI.

"En aušvitaš getum viš vališ į milli-"

ERU VALMÖGULEIKAR? ALLT SEM GETUR GERST VERŠUR AŠ GERAST. KENNINGIN ŽĶN SEGIR AŠ FYRIR HVERN ALHEIM SEM ER SKAPAŠUR TIL AŠ RŚMA 'NEI-IŠ' ŽITT, VERŠUR AŠ VERA ANNAR SEM RŚMAR 'JĮ-IŠ' ŽITT. EN ŽŚ SAGŠIST ALDREI MYNDA FREMJA MORŠ. EFNI ALHEIMSINS SKELFUR UNDAN HINNI HRĘŠILEGU FULLVISSU ŽINN. SIŠFERŠISVITUND ŽĶN VERŠUR AŠ MĘTTI JAFN STERKUM AŠDRĮTTARAFLINU. Og, hugsašin Daušinn, geimurinn hefur fyrir margt aš svara.

"Var žetta kaldhęšni?"

Ķ RAUNINNI, NEI. ÉG ER SNORTINN OG FORVITINN. Sagši Daušinn. HUGMYNDIN SEM ŽŚ LAGŠIR FYRIR MIG SANNAR TILVIST TVEGGJA HEIMA, SEM HINGAŠ TIL HAFA VERIŠ NŻTTUR. EINHVERSSTAŠAR ER HEIMUR ŽAR SEM ALLIR VÖLDU RÉTT, SIŠFERŠISLEGA RÉTT, VÖLDU ŽAŠ SEM HĮMARKAŠI HAMINGJU MEŠLĶFVERA ŽEIRRA, AUŠVITAŠ ŽŻŠIR ŽAŠ AŠ EINHVERSSTAŠAR ERU BRUNNAR RŚSTIR HEIMSINS ŽAR SEM ŽAU GERŠU ŽAŠ EKKI

"Ęi, lįttu ekki svona! Ég veit hvaš žś ert aš gefa ķ skyn, og ég hef aldrei trśaš į neitt af žessu himnarķki og helvķti bulli!"

Herbergiš varš dimmra. Blįa röndin į brśn ljįsins var aš verša greinilegri.

ÓTRŚLEGT, sagši Daušinn. ALVEG ÓTRŚLEGT. LEYFŠU MÉR AŠ KOMA MEŠ AŠRA UPPĮSTUNGU: AŠ ŽŚ SÉRT EKKERT NEMA HEPPIN APATEGUND SEM ER AŠ REYNA AŠ SKILJA FJÖLBREYTILEIKA SKÖPUNARINNAR MEŠ TUNGUMĮLI SEM VAR ŽRÓAŠ MEŠ ŽAŠ Ķ HUGA AŠ SEGJA HVOR ÖŠRUM HVAR ŽROSKUŠU ĮVEXTIRNIR VĘRU.

Heimspekingurinn nįši meš andköfum aš segja: "vertu ekki meš žessa vitleysu."

ATHUGASEMDIN ĮTTI EKKI AŠ VERA LĶTILLĘKKANDI, sagši Daušinn. UNDIR KRINGUMSTĘŠUNUM HAFIŠ ŽIŠ ĮORKAŠ MJÖG MIKLU.

"Viš höfum allavegana sloppiš frį gamaldags hjįtrś!"

VEL GERT, sagši Daušinn. ŽETTA ER MĮLIŠ. MIG LANGAŠI BARA AŠ ATHUGA.

Hann hallaši sér fram.

OG GERIR ŽŚ ŽÉR GREIN FYRIR KENNINGUNNI UM AŠ ĮSTAND SUMRA ŽESSARA AGNA SÉ ÓSKILGREINT ŽAR TIL Į ŽVĶ AUGNABLIKI SEM ŽĘR SJĮST? ŽAŠ ER OFT MINNST Į KÖTT Ķ KASSA.

"Ó, jį" sagši heimspekingurinn.

GOTT, sagši Daušinn. Hann stóš į fętur um leiš og sķšasta ljósiš dó śt og brosti.

ÉG SÉ ŽIG...

Eftir Terry Pratchett

 

Įšur birtar smįsögur og  hugleišingar

Share on Facebook

 Deila į Facebook.

 

  

 Deila į Twitter
 

©2010_SigfśsSig.Iceland@Internet.is